Топ-100
Back

ⓘ Čas. Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu. Pojem kasnejšega dogodka temelji na privzetku o vzročnosti. Standar ..



                                               

Fleksibilne oblike dela

Fleksibilne oblike dela so različne oblike in načini organizacije dela, ki omogočajo fleksibilizacijo zaposlovanja. Fleksibilizacija zaposlovanja vključuje sprotno spreminjanje in prilagajanje pogojev ter načina organizacije dela. Cilj tega je doseganje večje raznovrstnosti in prožnosti ter povečanje učinkovitosti poslovanja organizacij. Najpogostejše fleksibilne oblike dela so delo za določen čas, delo s skrajšanim ali podaljšanim delovnim časom, gibljiv delovni čas, sezonsko ali priložnostno delo, nadurno in izmensko delo, fazna in delna upokojitev, zgoščeni delovni čas, ipd. Nekatere iz ...

Čas
                                     

ⓘ Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu. Pojem kasnejšega dogodka temelji na privzetku o vzročnosti.

Standardna fizikalna enota za čas v mednarodnem sistemu enot je osnovna enota SI sekunda. Manjša enota za čas je na primer Planckov čas. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: minuta, ura, dan, teden, mesec, leto, Gaussovo leto, desetletje, stoletje, platonsko leto, kozmično leto, Hubblov čas.

                                     

1. Klasične definicije in razlage časa ter njihove topološke zgradbe

Aristotelov čas

Aristotel je objavil svoja razmišljanja o času na 15. straneh v svoji knjigi Fizika Φυσικα. Čas je bil zanj množica sedanjih trenutkov νυν. To množico lahko določi vsakdo kjerkoli, kakorkoli in ob vsakem času glede na druge νυν. Zaradi tega je lahko med dvema νυν poljubno število drugih νυν. Njegova definicija časa se glasi:

Čas je samo število gibanj arithmos glede na preteklost in prihodnost.

Νυν je statičen zato trajanje Aristotelovega časa ni dinamično.

                                     

2. Čas v filozofiji

Pojmovanje časa se je v filozofiji skozi zgodovino spreminjalo predvsem na podlagi prevladujočega verskega stališča v neki dobi.

Hindujske filozofije sankhja, vedanta

Vede, cikličnost, vzročni/kavzalni nivo, nivoji obstoja iznad vzročnosti.

Budistična filozofija

Svet, ki se ustvarja iz trenutka v trenutek, čas je iluzija.

                                     

2.1. Čas v filozofiji Hindujske filozofije sankhja, vedanta

Vede, cikličnost, vzročni/kavzalni nivo, nivoji obstoja iznad vzročnosti.

                                     

2.2. Čas v filozofiji Antična Grčija

Antični grki so čas delili na dva dela: kairos in kronos.

Kairos je bil sveti čas, v katerem se odvijajo miti in legende. Dogodki v kairosu so odsev božanskega. Dandanes je izraz kairos nadomestila fraza" Nekoč davno. "ali" Pred davnimi časi. "Bogovi so v kairosu pogosto spreminjali tok časa, prihodnost so lahko ustavili, pospešili, ali pa priredili.

Kronos je za antične Grke predstavljal linearen, merljiv čas. Dogodki v njem so zgodovinski, dogodki njihovega vsakdana. Dnevi, meseci, leta itd. so količine, s katerimi so merili čas.

                                     

2.3. Čas v filozofiji Srednji vek

V srednjem veku je v Evropi prevladoval krščanski pogled na svet, ki je čas obravnaval kot nekaj linearnega, njegov začetek pa je videl v stvarjenju sveta.

Sveti Avguštin je čas razlagal kot gibljivo podobo negibne večnosti.

Jezus Kristus je bil pogosto upodobljen kot gospodar časa, kronokraktor. Razlika med božansko večnostjo in človeško minljivosto je narekovala predstavo o času.

                                     

2.4. Čas v filozofiji Novi vek

V novem veku je prevladalo obravnavanje časa kot absolutne količine, saj je človek z izumom ure pridobil zmožnost enotnega merjenja časa. Z modernimi urami lahko čas določimo skoraj nepredstavljivo natančno napako ure LPTF-FO1 ocenjujejo na 1 sekundo v 5 milijardah let, zato se je spremenil tudi naš pogled na čas.

                                     

3. Čas v znanosti/fiziki

Čas v posebni teoriji relativnosti

Enačbe posebne teorije relativnosti ter poskusi, ki potrujejo relativnost poskusi z mioni, različni sočasni dogodki v odvisnosti od hitrosti in smeri gibanja opazovalcev kažejo na obstoj štirirazežnega prostora-časa, ne pa trorazsežnega prostora, ki bi se gibal po časovni osi. Minevanje časa, kot ga po navadi zaznavamo, je subjektiven občutek, enačbe in poskusi pa pravijo da vse koordinate na časovni osi prostora-časa obstajajo hkrati, enako kot hkrati obstajajo vse koordinate na prostoskih oseh, v tako imenovanem" celovitem vesolju "block universe.

                                     

4. Glej tudi

Fizika
  • lastni čas, kozmološki čas, kronotopologija, načelo vzročnosti, časovni pregled tehnologije merjenja časa.
Mitologija
  • Kronos, survanizem
Filozofija
  • protorelativizem, Heraklit Mračni, Parmenid, Zenon
Kronologija, astronomija
  • mezoameriški koledar dolgega štetja
  • datum
Free and no ads
no need to download or install

Pino - logical board game which is based on tactics and strategy. In general this is a remix of chess, checkers and corners. The game develops imagination, concentration, teaches how to solve tasks, plan their own actions and of course to think logically. It does not matter how much pieces you have, the main thing is how they are placement!

online intellectual game →