Топ-100
Back

ⓘ Astronomske škrbine ..



                                               

444 Giptis

444 Giptis je asteroid v asteroidnem pasu, ki ga je odkril Jérôme Eugène Coggia 31. marca 1899 v Marseillu. Asteroid je tipa C in je verjetno sestavljen iz ogljikovega hondrita. Njegov spekter nakazuje, da ga je preoblikovala voda. Ime izhaja iz ligurščine in je povzeto po Giptis, ženi Protisa, ustanovitelja Marseilla. Leta 2004 je Kochetova ocenila Gyptisovo maso na 1.25 10 19 kg, z veliko gostoto 5.53 g/cm³. Observatorij W. M. Kecka je izmeril premer asteroida 129 km, kar je veliko manj od ocene 160 km na podlagi meritev Infrardečega astronomskega observatorija IRAS. IRAS je tudi odkril, ...

                                               

Amundsenov krater

Amundsenov krater je velik udarni krater s premerom 103.39 km blizu Luninega južnega tečaja. Leži ob robu vidne površine Lune, tako da je za opazovalca z Zemlje viden od strani. Ima terasast rob z najširšim delom na južni strani in razmeroma plosko dno s parom vrhov v sredini. Med luninim dnevom je večina dna v senci, osvetljen je le južni del in oba vrhova. Nastal naj bi ob trku večjega objekta pred 3.92 do 3.85 milijarde let v preteklosti, dno pa je nekoliko mlajšega geološkega izvora, staro med 3.85 in 3.8 milijarde let. Krater je poimenovan po norveškem polarnem raziskovalcu Roaldu Amu ...

                                               

Apsidna precesija

Apsídna precesíja je v nebesni mehaniki precesija krožnega tira nebesnega telesa. Je postopno sukanje daljice, ki povezuje apsidi tira – točki najmanjše in največje razdalje telesa od središča njegovega kroženja. Prisončje je najbližja točka Soncu. Apsidna precesija je prvi časovni odvod argumenta periapside, enega od šestih elementov tira.

                                               

Apsidnica

Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa. Strogo je določena za eliptične, parabolične in hiperbolične tire. Za eliptične tire predstavlja premico med apsidnima točkama, periapsido in apoapsido. Imenuje se tudi velika os. Za parabolične in hiperbolične tire pa predstavlja daljico med periapsido in goriščem. Za krožne tire apsidnica ni določena, saj je izsrednost tira enaka nič. Ker je potrebna za definicijo prave anomalije, se po navadi privzame poljubno, na primer kot daljica, ki kaže proti pomladišču. Obseg ti ...

                                               

Astrodinamika

Ástrodinámika je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil. Gibanje teh teles se po navadi računa iz Newtonovih zakonov in splošnega gravitacijskega zakona. Je pomembna veda pri konstruiranju, načrtovanju in nadzoru vesoljskih odprav. Nebesna mehanika širše obravnava dinamiko tirov sistemov pod vplivom gravitacije, tako vesoljskih plovil kot naravnih astronomskih teles, kot so: zvezdni sistemi, planeti, naravni sateliti, kometi, asteroidi ipd. Astrodinamika se osredotoča na trajektorije vesoljskih plovil, na primer na manevre na tirih, sprem ...

                                               

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija. Drug pomemben dejavnik je temperatura, ki vpliva na hitrost gibanja molekul plinov. Nebesno telo lahko zadrži atmosfero skozi geološka obdobja, če je povprečna hitrost molekul manjša od šestine ubežne hitrosti. Zemljina atmosfera se imenuje ozračje, sestavljena je iz 78 % dušika, 21 % kisika, približno 0.01 % vodne pare in drugih plinov v sledeh, predvsem argona in ogljikovega dioksida. Tej zmesi pravimo zrak. Plini, predvsem para in ogljikov dioksid, ujamejo del infra ...

                                               

(26375) 1999 DE9

26375 1999 DE 9 potrebuje za eno pot okoli Sonca okoli 415 let. Asteroid ima v premeru okoli 500 km, njegova tirnica pa je nagnjena proti ekliptiki 7.6 °. Spektralna analiza kaže, da ima na površini led.

Asteroidni pas
                                               

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra. Večino asteroidov ali planetoidov našega Osončja je v tem območju. Območje vseh tirnic se razteza od 2.0 do 3.4 a.e. Planetoidni pas se je oblikoval, ko so se oblikovali drugi deli Osončja, gravitacijski vpliv Jupitra pa je preprečil nastanek planeta, omejil njegovo širino in določil razpoke na njem.

                                               

Astronomski krožek Gimnazije Šentvid

Astronomski krožek Gimnazije Šentvid obstaja, v različnih obsegih in z nekaj prekinitvami, že vsaj od leta 1957. Po pričevanju bivšega dijaka, naj bi že pred II. svetovno vojno na gimnaziji brusili zrcala za teleskope. Krožek sodeluje z Astronomskim društvom Vega - Ljubljana. Uporablja observatorij na strehi gimnazije Šentvid. 7. oktobra 2014 je bila na obisku Sunita Williams.

                                               

Astronomsko društvo Javornik

Astronomsko društvo Javornik je največje in najstarejše astronomsko društvo v Sloveniji. Društvo je nastalo leta 1979 iz astronomskega oddelka Prirodoslovnega društva Slovenije. Društvo je znano po vsakoletni organizaciji poletnih mladinskih astronomskih taborov. Leta 1985 in 1990 je društvo organiziralo tudi mednarodna astronomska tabora IAYC.

Astronomsko društvo Polaris
                                               

Astronomsko društvo Polaris

Astronomsko društvo Polaris je koroško astronomsko društvo v Sloveniji. Društvo je nastalo leta 2000. Znano je po organizaciji astronomskih dogodkov na področju Koroške. Društvo sodeluje s Pedagoško fakulteto v Mariboru.

Bailyjevi biseri
                                               

Bailyjevi biseri

Bailyevi biseri so pojav, pri katerem se na fotografiji sončevega mrka zaradi negladkega luninega limba vidi različno velike snope svetlobe. Ta pojav se imenuje po Francisu Bailyu, ki je pojav kot prvi opisal leta 1836, na podlagi od nekaj sekund trajajočega videnja. Pojav sicer lahko traja največ 2 minuti.

Bik (ozvezdje)
                                               

Bik (ozvezdje)

Bik je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Sestavlja ga okoli 100 manjših zvezd, od katerih jih je sedem jasno vidnih s prostim očesom in tvorijo znano razsuto kopico Plejad. Ozvezdje ima značilno obliko, ki spominja na Veliki voz.

                                               

C/1802 Q1

Komet Pons ali C/1802 Q1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 26. avgusta 1802 v Marseillu. Nekaj dni pozneje ga je opazil tudi Charles Messier.

                                               

C/1804 E1

V Observatoriju Pariz ga je v noči med 10. in 11 marcem neodvisno odkril tudi Alexis Bouvard, 12. marca pa ga je v Bremnu neodvisno odkril še Heinrich Olbers. Opazoval ga je tudi Charles Messier.

                                               

C/1806 V1

Komet je imel parabolično tirnico. Soncu se je najbolj približal 29. decembra 1806, ko je bil na razdalji približno 1.1 a.e. od Sonca. Ob odkritju ni kazal vidnega jedra.

Free and no ads
no need to download or install

Pino - logical board game which is based on tactics and strategy. In general this is a remix of chess, checkers and corners. The game develops imagination, concentration, teaches how to solve tasks, plan their own actions and of course to think logically. It does not matter how much pieces you have, the main thing is how they are placement!

online intellectual game →